Trdinov Ravs

Režiser in scenarist: Filip Robar Dorin

Glavna vloga: Janez Pezelj

Trajanje: 75 minut
Leto: 2005
Vrsta: celovečerni dokumentarno igrani
Produkcija: STUDIO VRTINEC d.o.o.
Film je sofinanciral AV sklad Ministrstva za kulturo RS

Tehnične informacije:

-Video format: BETACAM Digital
-Trajanje: 75 minut
-Zvok: Stereo
-Razmerje videa: 4:3
-v barvah
-25 fps

Sinopsis

Reporter Janez nas vpelje v Trdinovo leto, ki ga v letu 2005 praznujeta Dolenjska in Slovenija. Vstopimo v hišo, v kateri je živel in umrl Janez Trdina. Naenkrat pa se – kot v kakšni Trdinovi bajki – znajdemo v sobi, kjer ostareli pisatelj bolan leži v postelji, dnevi so mu šteti. Pri njem so zbrani mestni veljaki, ki se želijo posloviti od svojega someščana, še bolj pa jih zanima, kam je ta skril svoje zapisne knjižice z žgečkljivo in škandalozno vsebino. Ko se ob zvokih mimohoda godbe veljaki radovedno zgrnejo na okna, Trdina izkoristi priliko, vzame svojo beležnico in se izmuzne v mesto, ki pa ni tisto iz njegovih časov (s konca 19. stoletja), ampak današnje. Mestni veljaki so si enotni, da je treba Trdino ujeti in mu vzeti njegove zapiske o nespodobnih dejanjih in sprevrženih nraveh sodobnikov, zato se morajo tudi sami podati v današnji čas. Trdina se zasledovalcem uspešno izmika, s tem pa pridobi čas in priložnost, da nam pove nekaj svojih sočnih misli in opažanj o someščanih in drugih prebivalcih takratne Dolenjske. Kalejdoskop nravi, dogodkov in značajev, ki jih Trdina popisuje v 19. stoletju, se slikovito prepleta z vzorci in značaji, navadami in razvadami sodobnih prebivalcev mesta in okolice in priča smo nekakšni nadčasni podobi prednikov in sodobnikov.

Trdinovo poslednjo avanturo svojimi komentarji pospremijo trije sodobni slovenski znanstveniki: zgodovinar dr. Stane Granda, etnolog dr. Janez Bogataj in dr. Igor Kramberger, literarni komparativist in urednik Trdinovih zapiskov, ki nam duhovito in jedrnato osvetlijo Trdinov čas in značajske posebnosti tega premalo znanega in cenjenega slovenskega in evropskega intelektualca, književnika, predhodnika moderne antropološke vede.